Rusija brez iluzij: Ilja Jašin o tem, zakaj je vojna šele začetek

Intervju z Iljo Jašinom, enim najvidnejših predstavnikov ruske demokratične opozicije, razkriva realnost današnje Rusije brez olepševanja in brez propagandnih filtrov. Nekdanji moskovski občinski vodja, zaveznik Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, danes deluje iz izgnanstva, potem ko je bil leta 2022 zaradi nasprotovanja ruski invaziji na Ukrajino obsojen na osem let in pol zapora in avgusta 2024 izpuščen v izmenjavi zapornikov. V pogovoru jasno opiše, kako se je v zadnjem desetletju ruski politični prostor postopno zaprl do točke, ko v državi po njegovih besedah "ni ostalo nobenega prostora za legalno politično dejavnost", opozicija pa je v celoti kriminalizirana.

Jašin Rusijo danes opisuje kot globoko avtoritaren politični sistem, ki ne predstavlja grožnje zgolj lastnim državljanom, temveč tudi širši evropski varnosti. Po njegovem prepričanju vojna proti Ukrajini ni omejen ali izoliran konflikt, temveč del širše strategije oblasti v Moskvi za preoblikovanje mednarodnega političnega reda. Ne gre zgolj za ozemeljske ambicije ali za poskus zamenjave oblasti v Kijevu, temveč za bistveno ambicioznejši cilj: spremembo pravil svetovnega reda. Ta vizija temelji na obnovi imperijalne logike in razdelitvi sveta na interesna območja med največjimi silami. V takšni ureditvi pa majhne države – kot je tudi Slovenija – po tej logiki nimajo polne politične suverenosti, temveč so obravnavane kot objekti vpliva, ne pa kot enakopravni subjekti mednarodnega reda.

Posebno težo ima njegov opis razmer znotraj Rusije. Po njegovih navedbah je danes v zaporih več kot 4.000 ljudi zgolj zaradi kritike oblasti ali nasprotovanja vojni. Neodvisni mediji so zaprti, novinarji pa bodisi v zaporu bodisi v izgnanstvu. Strah in sistematična represija sta, kot poudarja, postala osrednje orodje oblasti. Kljub temu opozarja, da je podpora vojni v ruski družbi nizka, vendar utišana z mehanizmi zastraševanja in propagande, ki ljudi prepričujejo, da bi poraz pomenil konec Rusije kot države.

V pogovoru se Jašin dotakne tudi evropske odgovornosti. Po njegovih besedah Evropa razpolaga z vsemi viri, ki jih potrebuje za lastno obrambo in podporo Ukrajini – od ljudi in denarja do industrijskih in vojaških zmogljivosti – vendar ji primanjkuje politične volje. Opozarja, da Ukrajina danes "kupuje čas Evropi" in da je evropska varnost vse bolj odvisna od tega, ali bo EU sposobna razviti lastno strateško avtonomijo in učinkovite obrambne strukture.

Intervju ponuja redek notranji vpogled v logiko režima, ki po njegovih besedah ne priznava vrednosti človeškega življenja in uporablja vojno kot instrument notranje in zunanje kontrole. Hkrati pa odpira vprašanje, kakšno vlogo ima Evropa v soočenju z režimom, ki konflikt razume kot eksistencialen spopad z Zahodom – in zakaj, kot poudarja Jašin, odločen odgovor ne bo pomemben le za Ukrajino, temveč za prihodnjo politično ureditev Evrope.